Skupina za interpretacijo dediščine ...
Tatjana Hlacer
lončarka, keramičarka, specializantka Pomoči z umetnostjo, dipl. oec, ustanoviteljica podjetja ILA d.o.o.,
članica Društva keramikov in lončarjev in SZUT (Slovensko združenje umetnostnih terapevtov)
Zaljubljena v glino in lončarstvo, deluje na tem področju že od leta 1992: izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti s certifikatom, sodobna interpretacija lončarske dediščine, ohranjanje in nadgradnja kulturne dediščine, izobraževanje in pedagoško delo, pomoč z umetnostjo z različnimi ciljnimi skupinami, vodenje lončarske delavnice ILA v obnovljenem delu domačije na Perovem v Kamniku, razvijanje projekta Dotik korenin.
Kontakt: www.ila-glina.org
[email protected],
(0)18310226 in (0)41662446
Jana Vilman Proje
akademska restavratorka in uni. dipl. oblikovalka tekstilij in oblačil.
Društvo Vseživljenjsko učenje, vodja interpretacije kulturne dediščine.
Deluje na področju interpretacije kulturne dediščine v povezavi s turizmom, izvajanja programov razvoja turizma in podeželja in kreativne industrije. Njeno poslanstvo je ohranjanje etnološke kulturne dediščine, inovativna in strokovna predstavitev le te javnosti in sodobno oblikovanje z izhodiščem v tradicionalnih znanjih, oblikah in motivih.
Kontakt: www.dvzu.si,
[email protected],
041 542 206
Irena Radej, mojstrica slikanja na keramiko
Podglazurno slikanje se je na keramiki razvilo zaradi želje po okraševanju uporabnih izdelkov v domovih. Zaradi bele podlage in velikega izbora pigmentov se je ta tehnika razvila predvsem na beloprsteni črepinji. Tovrstno keramiko so začeli izdelovati v Kamniku leta 1855, v letu 2008 pa je redna proizvodnja v ugasnila. Kot že ime pove, je glavna značilnost slikanje na enkrat žgano črepinjo, ki se potem še poglazira. Glazura poveže barve na črepinjo in jo zapre, s tem pa postane izdelek vsestransko uporaben. Mojstrsko poslikavo so v Slovenji najbolj razvili in dodelali v keramični delavnici v Svitu v Kamniku. Uporabljali so pigmente in glazuro za žganje na 980 st. Celzija. Za kvalitetno poslikavo je potrebno veliko vaje. Najpogostejši motivi so bili cvetje, grbi slovenskih mest in značilni zaključki – ti. Pavi in barok. Značilnost kamniškega slikanja je tudi prekrivanje vsaj štirih ali tudi več pigmentov, kar zahteva izurjenost slikarja, sicer se rado zgodi, da pigmenti odpadajo. Vse te osnove sem predstavila na študijskem krožku skupine v Gorenjskem muzeju. Vse to znanje je v veliki meri uporabno tudi pri večini lončarjev in tudi motivi so sorodni. Razlika je le v kvaliteti materiala in v možnostih, ki jih ta dopušča. Pri slikanju se takoj opazi kvaliteto tudi po potezah čopiča. Nobena poteza ne sme biti ponovljena ali popravljena. Sama imam 30 – letne izkušnje s slikanjem na keramiko.
Podglazurno slikanje se je na keramiki razvilo zaradi želje po okraševanju uporabnih izdelkov v domovih. Zaradi bele podlage in velikega izbora pigmentov se je ta tehnika razvila predvsem na beloprsteni črepinji. Tovrstno keramiko so začeli izdelovati v Kamniku leta 1855, v letu 2008 pa je redna proizvodnja v ugasnila. Kot že ime pove, je glavna značilnost slikanje na enkrat žgano črepinjo, ki se potem še poglazira. Glazura poveže barve na črepinjo in jo zapre, s tem pa postane izdelek vsestransko uporaben. Mojstrsko poslikavo so v Slovenji najbolj razvili in dodelali v keramični delavnici v Svitu v Kamniku. Uporabljali so pigmente in glazuro za žganje na 980 st. Celzija. Za kvalitetno poslikavo je potrebno veliko vaje. Najpogostejši motivi so bili cvetje, grbi slovenskih mest in značilni zaključki – ti. Pavi in barok. Značilnost kamniškega slikanja je tudi prekrivanje vsaj štirih ali tudi več pigmentov, kar zahteva izurjenost slikarja, sicer se rado zgodi, da pigmenti odpadajo. Vse te osnove sem predstavila na študijskem krožku skupine v Gorenjskem muzeju. Vse to znanje je v veliki meri uporabno tudi pri večini lončarjev in tudi motivi so sorodni. Razlika je le v kvaliteti materiala in v možnostih, ki jih ta dopušča. Pri slikanju se takoj opazi kvaliteto tudi po potezah čopiča. Nobena poteza ne sme biti ponovljena ali popravljena. Sama imam 30 – letne izkušnje s slikanjem na keramiko.
Mag. Tatjana Dolžan Eržen
kot kustosinja etnologinja v Gorenjskem muzeju v Kranju skrbi za veliko zbirko lončenine iz Ljubnega, Komende in od drugod. Kot mentorica študjskih krožkov se od leta 1995 dalje vsako leto spoznava s kakšno novo temo: spoznavanje Gorenjske, zgodovina Stražišča, keramika, umetno kovaštvo, pritrkovanje, sitarstvo, vezenje, lončarstvo. V letu 2011 se ukvarja s poslikanim pohištvom (krožek v Ratečah) in slamnikarstvom (krožek v Domžalah). Ljubezen do lončenine jo vodi v pisanje člankov in v pripravo obsežnejšega kataloga gorenjske lončenine v slovenskih muzejskih zbirkah.
kot kustosinja etnologinja v Gorenjskem muzeju v Kranju skrbi za veliko zbirko lončenine iz Ljubnega, Komende in od drugod. Kot mentorica študjskih krožkov se od leta 1995 dalje vsako leto spoznava s kakšno novo temo: spoznavanje Gorenjske, zgodovina Stražišča, keramika, umetno kovaštvo, pritrkovanje, sitarstvo, vezenje, lončarstvo. V letu 2011 se ukvarja s poslikanim pohištvom (krožek v Ratečah) in slamnikarstvom (krožek v Domžalah). Ljubezen do lončenine jo vodi v pisanje člankov in v pripravo obsežnejšega kataloga gorenjske lončenine v slovenskih muzejskih zbirkah.
Urban Magušar
Urban Magušar, industrijski oblikovalec, keramik, lončar, predsednik združenja ustvarjalcev in rokodelcev Fabrika Fabijana.
Projekti: Art. Ce. Mo. Kultura 2000, Srečanja mojstrov 2003, 2005, 2007, Vaja dela mojstra 2008, 2009, 2010, lončarski festival 1997, 98, 99, 2000, 2004, 2010, avtorska produkcija, pedagoško delo, usposabljanje populacije s posebnimi potrebami, vodenje lončarske delavnice in galerije v Magušarjevi hiši v Radovljici in Lončarskega ateljeja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Kontakt: www.magusarjevahisa.si,
www.vajadelamojstra.si,
[email protected],
(0)41 734 808.
Lojze Ravnikar, lončarski mojster
Najstarejši upokojeni lončar, ki je vrtel sklede in ostalo lončevino v Lončarskem podjetju Komenda, v svojih začetkih in kasneje do upokojitve.
Z lončarstvom se je srečal že kot otrok, saj sta vrtela tako njegov oče in stari oče. Seveda tega ne bi počel,če ne bi imel rad gline in tradicije. Na naših srečanjih nam je razgrinjal zgodbe in prikazal izdelovanje kot so delali v lončarski.
Najstarejši upokojeni lončar, ki je vrtel sklede in ostalo lončevino v Lončarskem podjetju Komenda, v svojih začetkih in kasneje do upokojitve.
Z lončarstvom se je srečal že kot otrok, saj sta vrtela tako njegov oče in stari oče. Seveda tega ne bi počel,če ne bi imel rad gline in tradicije. Na naših srečanjih nam je razgrinjal zgodbe in prikazal izdelovanje kot so delali v lončarski.
Teja Hlačer, mag. etnologije in kulturne antropologije
Leta 2000 sem diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije, leta 2008 pa magistrirala na temo kulturne dediščine. Ukvarjam se s pojavom dediščine na splošno, njenimi definicijami, interpretacijo in z ozaveščanjem dediščine.
Kontakt: [email protected]
Leta 2000 sem diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije, leta 2008 pa magistrirala na temo kulturne dediščine. Ukvarjam se s pojavom dediščine na splošno, njenimi definicijami, interpretacijo in z ozaveščanjem dediščine.
Kontakt: [email protected]
Miha Žvan
Moji prvi izdelki so nastali iz gline sivice, nabrane ob Savi Dolinki. Tudi sam sem sodeloval pri tem, da še vedno teče in od takrat jo je preteklo že kar nekaj. Iz tega se je razvila keramika organskih oblik z značilno poslikavo s stiliziranimi pticami, jeleni, kozorogi, mufloni, konji, ribami in rastlinami. Te vzorce prenašam tudi na druge kreacije, kot so nakit, piščalke in žvižgalke, pipe za kajenje tobaka, skodelice, krožnike, sklede in še mnogo drugega. Nastala so tudi mnoga bitja in skulpture, kot so škrati in njihovi prijatelji.Te izdelke že skoraj 10 let lahko najdete v moji mali galeriji-ateljeju in prodajalni ZVON na Cesti svobode 7 na Bledu.
Poslikave in ročna izdelava manjših kosov poteka tu. Tu se predstavljajo tudi rokodelci, ki izdelujejo iz lesa, stekla, volne, voska, ogledate in kupite pa si lahko tudi čipke, slike, knjige in še kaj. Poleti in decembra pa moje izdelke najdete tudi na stojnicah na Bledu ali Kranjski gori. Ko nisem na Cesti svobode ali stojnici, pa ustvarjam doma na lončarskem vretenu, ali pa se "izgubim" v gozdovih za hišo na Bohinjski Beli, kjer živim.
Študijski krožek sem obiskoval, ker me od vedno zanimajo stare tehnologije in zgodovina. Možnost raziskati zgodovino področja svojega ustvarjanja iz bližnje okolice je pravzaprav darilo, ki smo ga dobili od muzeja. Zato je prav, da se muzeju in vodji krožka Tatjani Eržen zahvalimo s takim dogodkom, kot je ta v Ljubnem. V teh časih se je težko preživljati z rokodelstvom, zato so taki dogodki in njihovo nadaljevanje več kot dobrodošli.
Tradicionalno lončarstvo v današnjih dneh potrebuje le nadgradnjo prav zdaj, ko se ponovno ozaveščamo pomembnost stika z naravo. Dobra jed iz domačih sestavin je najboljša v skledi iz domače gline. Iz zemlje, v kateri je zrasla tudi ta hrana. Skleda in hrana se pečeta na domačih drveh, za oboje je uporabljena tudi domača voda. Energija okolja in lončarja ostane v posodi. Okrasitev popolne oblike posode pa je vrhunec osebnega in duhovnega stika z njo. Ravno pri Ljubenski skledi je v ospredju rastlinski vzorec. Tako je krog sklenjen.
Kontakt: [email protected], tel.: 031-617-851
Lidija Zdešar
S keramiko sem se začela ukvarjati pred približno pred osmimi leti. Z mojo vztrajnostjo in trmo pa nastajajo tudi izdelki na lončarskem vretenu. Najraje pa oblikujem velike keramične svetilke. Kot udeleženka študijskega krožka Gorenjska lončenina jutri si prav gotovo nisem predstavljala, da bom toliko novega izvedela o ljubenski in komendski lončenini. Nekaj mi je bilo sicer že znanega ob otvoritvi razstave gorenjske lončenine in keramike v Mestni hiši v Kranju.
Najbolj me je navdušila predstavitev muzejske zbirke, ko smo imeli priložnost zbirko natančno pregledati. Občudovali smo vsak detajl, obliko, velikost in tradicionalne vzorce na skledah in loncih. Prikazane vzorce že sedaj oblikujem na mojih lončarskih izdelkih (skledah, skodelicah, pladnjih). Poskušala bom izdelati tudi svetilke v obliki komendskih loncev s tradicionalnimi komendskimi vzorci. Skupno druženje in učenje na krožku mi je bilo v veliko veselje, pridobljeno znanje pa bom pri svojem delu na vretenu v največji meri izkoristila. Veselim se že srečanja v Ljubnem.
[email protected], 031 605 127
Marja Odar
Imela sem veliko srečo, ker je v naši družini tudi zgodovinar in midva sva se od nekdaj prav dobro razumela. Seveda saj so naju zanimale iste stvari,vame je vlil spoštovanje do starih predmetov.
Mnogo stvari mi je razložil,pa ravno pri posodah sva se velikokrat zadrževala. Ker sem pa v sebi čutila potrebo,da nekaj ustvarjam,sem začela hoditi na tečaj gline. Takrat pa se je meni pokazalo mnogo možnosti ustvarjanja. Tako sem pristala tudi v temu študijskemu krožku med samimi strokovnjaki keramike,od njih sem dobila ogromno znanja in mislim,da bom to lahko uporabila tudi v praksi
Imela sem veliko srečo, ker je v naši družini tudi zgodovinar in midva sva se od nekdaj prav dobro razumela. Seveda saj so naju zanimale iste stvari,vame je vlil spoštovanje do starih predmetov.
Mnogo stvari mi je razložil,pa ravno pri posodah sva se velikokrat zadrževala. Ker sem pa v sebi čutila potrebo,da nekaj ustvarjam,sem začela hoditi na tečaj gline. Takrat pa se je meni pokazalo mnogo možnosti ustvarjanja. Tako sem pristala tudi v temu študijskemu krožku med samimi strokovnjaki keramike,od njih sem dobila ogromno znanja in mislim,da bom to lahko uporabila tudi v praksi